Turizem in znamenitosti

V času, ko se veliko ljudi zateka k alternativnim virom zdravljenja, ne gre zanemariti pomen energetskih točk , ki so jih na dveh lokacijah našli tudi v Kobilju. 

Močvirska logaricaOdkrilo se je 120 m dolgo energetsko linijo. Na področju "Zgornje šume" smo odkrili 26 zdravilnih točk, na področju Sv. Martina pa 22 zdravilnih točk.Na zdravilnih točkah se obiskovalcem priporoča počitek in zaupanje v zdravilne energije, saj bi naj to pomagalo pri procesu samozdravljenja. Na vseh točkah je poleg zdravilnih vibracij ugotovljena tudi vitalna energija pri energijski vrednosti. Geomantično preiskavo je opravil g. Igor Ziernfeld

Povezani smo preko kolesarske steze neposredno z Bukovniškim jezerom. Skozi Kobilje vodita tudi dve kolesarski stezi, ki vodita po vinogradih Sv. Martina, mimo slikovitega lovskega doma v sosednjo Madžarsko, ki je oddaljena le 1 kilometer. 

Kobilje je idilična podoba tihe, spokojne vasi, v kateri se dedišcina preteklosti zliva s sodobnim, urbanim okoljem v harmonično celoto. Zavetnik Kobilja je Sveti Martin. Njemu v čast so domačini zgradili lepo cerkev z znamenitimi »Kregarjevimi okni«. Cerkev stoji sredi vasi v senci mogočnega breka (Sorbus torminalis), ima največji prsni premer svoje vrste v Sloveniji.

 

Na okoliških gričih pa se razprostira vinogradniški raj, kateri Vas s svojo lepoto kar vabi med vinske trte in na kapljico pristnega domačega vina v lične zidanice.Tu raste tudi potomka vinske trte "Modra kavčina".

 

Panonska domačija

Duh časa se zrcali v starih prekmurskih hišah, ki nas kot zgodovinska knjiga poučujejo o preteklosti prekmurske ravnice. V eni od teh hiš, panonski domačiji št. 189 je v načrtih občine namestitev muzeja, ki bo hranil izročila preteklosti: stare delovne stroje ter stare dokumente in denar. Je biser panonske arhitekture in je vsekakor vredna ogleda. V njej je tudi namešcena prva Telehiša v Sloveniji, turisticni Info - center, v načrtih imajo tudi ureditev vinoteke, splošni razstavni prostor ter vzorčne kuhinje.

 


Odprta veranda – šator s štirimi stebri, ki nosijo streho nad vhodom

Za občino Kobilje je zelo pomembno tudi dejstvo, da se nahaja znotraj Krajinskega parka Goričko, in sicer se nahaja na skrajnem jugovzhodnem vznožju tega parka. Vsega skupaj Krajinski park Goričko obsega 11 občin z 91 naselji. Popis prebivalstva leta 2002 je pokazal, da je na tem prostoru živelo 23.418 prebivalcev, na površini 462 km2. Najvišji hrib je 418 m visoki Sotinski breg ali Kugel, največje naselje je Grad z največjim gradom v Sloveniji in tod živi največ vernikov evangeličanskih in drugih protestanskih veroizpovedi. Posebnost tega območja je tudi ta, da tam živi največ vider v Sloveniji. 

Ime Goričko prihaja od goric, kakor domačini imenujejo griče, ki so pred milijoni let nastali na dnu Panonskega morja in se potem dvignili. Na tem mehko oblikovanem peščenem svetu so se ljudje naselili že v pradavnini. Ker pa je povojni razvoj oziroma "napredek" to območje nekako zaobšel je ohranilo podobo, kakršna je bila značilna za srednjo Evropo pred drugo svetovno vojno. Danes se to zaostajanje kaže kot prednost. Harmonično ubrana slika z vinogradi, sadovnjaki, travniki in s številnimi kulturami porasle njive kar vabijo na sprehod med goricami, ob potokih, po slemenih in skozi gozdove. Hkrati si obiskovalec lahko ogleda stare mline, starodavne, s slamo krite domačije, številne evangeličanske in katoliške cerkve, pa tudi največji grad na Slovenskem, ki ima toliko sob kot je dni v letu. "Na Goričkom je lepou, malo brejg je malo dou ..." pojejo goričke pevke.


Zidani štedilnik s kotličkom za vodo, pečico in komoro za sušenje

Prebivalci vasi Kobilje so še posebno ponosni na hišo s hišno številko 66, ki jo sami in z njimi tudi poznavalci podeželske arhitekture zelo radi opisujejo kot arhitekturni biser. Gre za hišo premožnega kmeta, ki ni postala "slavna" zaradi svoje starosti – zgrajena je bila leta 1901 – marveč izključno zaradi svojih na zunaj vidnih arhitekturnih značilnosti. Predvsem na zunaj se te nove zidane stavbe, kakršna je ta močno razlikujejo od domačij iz lesa ali ilovice, ki so bile tako značilne za nekdanje stavbarstvo v Prekmurju. Zelo verjetno prav iz teh na zunaj vidnih razlik med starim in novim stavbarstvom izhaja večji del slave, ki jo uživa ta in njej podobne hiše oziroma domačije. V notranjosti so namreč tudi te hiše ohranile zelo podoben, ali povsem enak tloris, kot so ga imele stare hiše in je prilagojen kmečkemu načinu življenja. Poznavalci takšno arhitekturo kot je ta označujejo kot visoko arhitekturo, za razliko od večinske arhitekture manj premožne plasti prebivalstva. 
Med najpomembnejše značilnosti te arhitekture je najprej treba uvrstiti odprto verando – "šator" pred vhodom, potem so tu velika, visoka pravokotna okna in bogat okras stavbnih členov v ometu ali štuku (šivani robovi, pilastri, ki navidezno členijo fasadne ploskve, profilno oblikovani venci in okenski okvirji). Opisane značilnosti te arhitekture poznavalci pripisujejo madžarskemu kulturnemu vplivu in prav zaradi njih pomursko regijo


Stara lončena peč v hiši, ki služi kot razstavni prostor za izdelke domače obrti

"Našo" hišo je od prejšnjih lastnikov odkupila občina Kobilje in jo pod strogim nadzorom Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora postopoma obnavlja. Med drugim je zavod določil tudi barvo fasade, ki je sedaj pretežno rumena, posamezni detajli (npr. vogali, zgolj nakazani stebrički pod okni) pa so ostali beli. Med najimenitnejše elemente te hiše nedvomno sodi odprta veranda – šator s štirimi stebri, ki nosijo streho nad vhodom. Do vhodnih vrat je mogoče priti po stopnicah z dveh strani. Zelo lepa so tudi vhodna vrata, saj so prava rezbarska mojstrovina, ki je zamikala že marsikaterega ljubitelja starin. Tik ob verandi je tudi lep vodnjak.
Razporeditev prostorov v notranjosti je klasična, ne samo za Prekmurje, marveč tudi širše. Za vhodnimi vrati je veža, iz katere se pride v kuhinjo in dve večji sobi, levo in desno od vhoda. Nasproti vhodnih vrat je vhod v razmeroma veliko kuhinjo. Posebnost te kuhinje je umno zasnovan zidani štedilnik s pečico, kotličkom s pipico za toplo vodo in posebno komoro za sušenje mesa. Topel zrak je namreč speljan tako, da iz enega kurišča dosega vse troje. Iz kuhinje je vhod v manjši prostor, ki je nekoč služil za shrambo, sedaj pa ga uporablja Turistično društvo Kobilje.
Levo od vhodnih vrat je največji prostor v hiši ("iža") z imenitno staro lončeno pečjo, kot najopaznejšim elementom v prostoru. Ta prostor sedaj služi tudi kot razstavni prostor za izdelke domače obrti. Iz hiše se pride v kamro, ki so jo preuredili v pisarno oziroma informacijski center z računalniki. Verjetno prav zaradi tega to hišo imenujejo TELE hiša. Desno od vhoda je za obiskovalce zaprt prostor, ki ga zaseda Zavarovalnica Triglav. Iz veže vodijo stopnice na podstreho, ki jo trenutno še ne uporabljajo.
K hiši je "pripeto" gospodarsko poslopje s hlevom za konje in hlevom za krave, podom (gumno) in svinjaki v pregibu. Na ta način je dvorišče, zahvaljujoč tudi zadnji strani sosedove hiše, lep zaprt prostor, ki je odprt samo proti glavni cesti, ki pelje skozi vas

 

Poseben biser Kobiljskih goric je »skoriš« (Sorbus domestica), 200 let staro sadno drevo, ki raste na hribu Sv. Martina, od koder je lep razgled po okolici.

Prijazni in gostoljubni domačini Vam bodo z veseljem razkazali svojo vas, gorice ter lepoto neokrnjene narave v gozdnem rezervatu Zgornje Kobilje in blagodejnimi območji z zdravilnimi točkami in Vas popeljali do rastišč raznovrstnih gob in drugih gozdnih sadežev, s katerimi lahko popestrite Vašo kulinariko.

Kobilje s svojo okolico je tudi raj za lovce, fotografe ter za vse ljubitelje narave, saj nudi obilo možnosti tako za telesno kot tudi za duševno sprostitev. Pa tudi za ljubitelje dobre hrane in žlahtne kapljice vemo Kobiljčani prav dobro poskrbeti, zatorej obišcite Kobilje – zeleni koticek na skrajnem severovzhodu Slovenije in se prepričajte, da pri nas še vedno živi »Povest o dobrih ljudeh«.

 

Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev

V cerkvi Svetega Martina imajo kotišče navadni netopirji.Pravzaprav gre za največjo in skoraj edino porodniško kolonijo te vrste v celem Prekmurju. Že nekaj let se občasno spremlja kolonija in ugotovili so, da se tu zbere tudi 400 samic z mladiči.

Kjer živimo v prijateljstvu z vodami,
tam je vidrin obraz najčistejši
in njena krvoločna volja do življenja
najžlahtnejša. O, da bi naše vode
spet postale kraljestvo povodnega moža!

(Iztok Geister)

 

Občina Kobilje je partner v projektu "Ohranjanje populacije vidre (Lutra lutra) na Goričkem"

Z najbolj vitalno, sklenjeno populacije vidre v Sloveniji se ponaša Prekmurje, natančneje Goričko. Vidrine sledi in iztrebke lahko odkrijemo malodane v vsakem potoku, rečici in reki, od Mure, Ledave in Krke do Mačkovskega, Peskovskega, Ratkovskega in Kobiljanskega potoka. Goričko nima naravnih stoječih voda, zato so zgrajeni vodni zadrževalniki, kot so Ledavsko jezero pri Kraščih na Ledavi, Hodoško jezero pri Hodošu na Dolenskem potoku, Križevsko jezero na Mali Krki in Bukovniško jezero na Bukovnici zelo pomembne oaze vodnega življenja, ki vidri bogatijo prehransko ponudbo in povečujejo možnosti za preživetje v sušnih letnih obdobjih.

Prebivalce treh dežel bo kot simbol ogroženih, a tu še ohranjenih naravnih vrednot v trideželni krajinski park Goričko – Örseg – Raab povezala tudi vidra, kajti vidrina populacija na Goričkem je le del večje populacije, ki sega prek meja Slovenije na zahod in na vzhod. Stabilnost ji zagotavljajo prav vodni koridorji (predvsem reki Ledava in Krka), ki povezujejo vse tri čezmejne pokrajine.

Več podrobnejših informacij najdete na spletni strani aqualutra.si

Napovednik

Trenutno ni napovedanega nobenega dogodka.

Društva v Kobilju

  • Čebelarstvo v Kobilju ima že dolgo zgodovino, saj njegovi začetki segajo v obdobje okoli prve ...
  • Društvo skrbi za popestritev dogajanja v občini ter vsako leto prireja tri večje prireditve....
  •  V društvu se želimo dotakniti čim več področij življenja, ohranjati tradicijo in v naš košček ...
  • Lovska družina Kobilje gospodari z malo in veliko divjadjo na območju Kobilja, Motvarjevcev in...
  • Gasilstvo v Kobilju deluje že več kot 120 let, društvo pa šteje 232 članov, od tega 23 operativcev.


Spremljaj nas na Facebooku